Delavnico v okviru katere je nastal kolaž z nazivom Kaj si želim zase in za drugega? smo strokovni delavci Kriznega centra za otroke in mladostnike Koper izvedli dne, 5.10. 2012 v Taverni v Kopru. Delavnice so se udeležili mimoidoči otroci in mladostniki različnih starosti ter odrasli.
 

Namen delavnice je bil razmislek o svojih željah in željah, ki jih imamo za drugega, ki je nastal preko vstopanja v interakcijo z drugimi. Tako so udeleženci empatično prepoznavali položaj drugačnih, »nevidnih oseb« med katerimi so tudi otroci in mladostniki, ki se iz različnih razlogov znajdejo v kriznih centrih za mlade.
 

Dejavnost je spodbujala umetniško izražanje z različnimi umetniškimi sredstvi. Oblikovalci kolaža so imeli na razpolago različna izrazna sredstva od zapisovanja besed in povedi, risanja, lepljenja fotografij (nastalih v KCM in drugih podob, ki so bile na izbiro) do oblikovanja kompozicij iz različnega nestrukturiranega materiala, kar je k sooblikovanju pritegnilo tudi najmlajše udeležence.
 

Idejno zasnovo delavnice je pripravila Damjana Jurman na podlagi induktivnega vzgojnega pristopa, katerega osnovatelj je Robi Kroflič, ki v svojem članku Recognition of the child as a capable being: the foundation of education in the spirit of children's rights zapiše, da sočutje vključuje občutek lastne ranljivosti v smislu: » … To bi lahko bil jaz in tako bi želel biti obravnavan tudi sam«. Avtor povzema, da je vrednost sočutne imaginacije za današnji čas povezana z empatičnim prepoznavanjem družbenih položajev drugačnih, odrinjenih, nevidnih oseb v globalnem svetu razlik«. (Kroflič, 2010)
 

      

   

   

 

Prispevek pripravila: Damjana Jurman