Rejništvo

Otrokom se v obliki rejništva v nadomestnih družinah omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo.

Center za socialno delo odda v rejništvo otroka, ki nima svoje družine; otroka, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših, ali otroka, katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, v katerem živi.

Biti rejenec, rejenka je ena od možnih človeških usod. Rejniški otroci imajo tri družine.

  • biološko ali matično družino iz katere izhajajo, in ki jo nosijo s seboj tudi, če v njej dejansko ne živijo,
  • rejniško družino- družino v kateri živijo kot rejenci
  • svojo fantazijsko družino, ki je podoba otrokovih obeh družin, kot jih doživlja in njegove fantazije o družini, kakršna naj bi bila po njegovi želji,predstavi.

Rejenec potrebuje veliko ljubezen, zanimanje, skrb, spoštovanje, varnost…Poleg tega se mora rejenec naučiti živeti z dvema družinama, to je z matično in rejniško družino.

Rejenci živijo z dvema družinama v različni mreži odnosov. Zato otrok potrebuje strokovno pomoč, da bi vedno znova obvladal konflikte, bolečine, stiske, ki jih nosi življenje z dvema družinama s seboj.

Matična družina je družina, v kateri se je otrok rodil, ne more pa v njej živeti, ker tam ne more dobiti vsega tistega kar potrebuje za rast in razvoj. Praviloma so to družine z mnogimi problemi, ki same brez strokovne pomoči ne morejo izdelati strategije za reševanje svojih težav. Odločitev za rejništvo zahteva tesno sodelovanje z matično družino, da bi dobila novo moč, da bi se bolje usposobila za življenje z otrokom in da bi bila ob strokovni pomoči in podpori sposobna ponovno vzeti otroka v svoje okolje. Matična družina je otrokova stvarnost, ki je ne smemo prikriti ali potvoriti. Otroku moramo pomagati, da jo nosi s seboj kot del svoje identitete, kot nekaj s čim se je naučil ravnati..

Rejniška družina je druga, drugačna družina. Vsaka družina ima svoje norme, svoja pravila, svoje cilje, zanjo značilne vloge, način komuniciranja, posebno hierarhijo moči. Življenje v rejniški družini je neizogibno drugačno od tistega, ki ga otrok pozna iz matične družine. To mu omogoča pomembno spoznanje, da si ljudje na različne načine organizirajo življenje. Rejniška družina mora o sebi vedeti mnogo več, kot je običajno, da bi to lahko pojasnjevala vsem svojim otrokom. Rejniška družina je za otroka družina, v katero vstopa, kar pomeni, da jo mora kot družinsko skupino šele spoznati, raziskati. Otrok potrebuje vsaj v eni družini izkušnje, na katerih lahko zgradi občutke lastne vrednosti. Rejniška družina daje otroku pomembno življenjsko izkustvo-izkustvo o življenju v družini

Center za socialno delo je mesto, kjer se vzpostavlja, vzdržuje, spreminja in razvija rejniški sistem. Otrok v rejništvu živi z dvema družinama in tudi s socialno službo. Tudi delež socialne službe mora biti otroku vedno znova jasen in razumljiv. Socialna delavka je za otroka pomembna, pomaga mu, da bolje vidi sebe z dvema družinama, da utrdi, ojača svojo vlogo, da obvlada svojo usodo, da razreši konflikte. Center za socialno delo je tudi strokovno najbolj opremljen za sodelovanje z matično družino, rejniško družino in rejencem.