Predstavitev CSD Koper

Center za socialno delo Koper je javni zavod, ki izvaja naloge po zakonu, javna poblastila ter socialno varstvene storitve z namenom odpravljanja socialnih stisk in težav,  naloge s področja starševskega varstva in družinskih prejemkov, javna pooblastila in naloge po drugih zakonih ter preventivne in razvojne programe.
Center za socialno delo Koper izvaja redno dejavnost za območje Mestne občine Koper, ki je enako območju, ki ga pokriva Upravna enota Koper.

Mestna občina Koper  je ena izmed sedmih slovenskih občin z mestnim statusom. Po površini je med mestnimi občinami v Sloveniji na 3. mestu, po številu naselij pa je pred Koprom le še Mestna občina Novo mesto.

Druge naloge

Center za socialno delo Koper izvaja tudi naloge regijske interventne službe za tri občine slovenske Istre in sicer Kopra, Izole in Pirana.

Naloge regijske koordinacije za nasilje in alternativno izvajanje kazni zapora izvajamo za občine Koper, Izola, Piran, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Ilirska Bistrica, Postojna in Pivka, to so občine, ki jih pokrivajo centri za socialno delo Koper, Izola, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica in Postojna.

V vlogi vodenja regijske koordinacijske skupine za izvajanje načrta akcijskega programa za uresničevanje nalog Nacionalnega programa socialnega varstva pokrivamo območje naslednjih občin: Koper, Izola, Piran, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Ilirska Bistrica, Postojna in Pivka.

Razvojni projekt ustanavljanje Regijskega centra za pomoč na domu predvideva delovanje na območju naslednjih občin: Koper, Izola, Piran, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Ilirska Bistrica, Postojna in Pivka.

Naloge koordinacije obravnave v skupnosti izvajamo za področje Centrov za socialno delo Koper, Izola, Piran in Sežana. 

Mestna občina Koper

Koper se je v zadnjih dveh desetletjih razvil kot središče Obalno-kraške regije. Mestna občina Koper je ena izmed treh obalnih občin v Republiki Sloveniji. Zaradi svoje geografske lege ima specifično vlogo, saj povezuje Sredozemlje s centralno in vzhodno Evropo. Lega ob morju, obmejnost in pospešen gospodarski razvoj so bili v 60. in 70. letih vzpodbuda in magnet za doseljevanje prebivalstva iz ožjega in širšega zaledja občine, Slovenije in republik bivše SFRJ iz česar izhajajo velike razlike v socialni, etnični in izobrazbeni strukturi prebivalstva.

Za prostorsko ureditev Koprskega je značilna bipolarnost: na eni strani urbanizirani obalni in priobalni pas, na drugi strani pa depopularizirano zaledno območje - koprsko podeželje. Posledice te prostorske neuravnoteženosti so prostorska in ekološka preobremenjenost obalnega in priobalnega pasu ter prostorsko zanemarjeno podeželje. Masovno razpršena in pretežno individualna stanovanjska izgradnja v neposrednem mestnem zaledju uničuje kakovostno kmetijsko zemljišče in kvari kulturno naselbinsko krajinsko podobo. Prebivalstva koprskega podeželja, ki bi se preživljalo samo s kmetijstvom skorajda ni več. Tako je danes - razen nekaterih živinorejskih farm - kmetijstvo na koprskem le še popoldanska dejavnost. Koprsko podeželje se preživlja od plač, dohodkov pridobljenih v industriji in terciarnih dejavnostih. Splošni vzroki za omenjeno stanje so v destimulativni kmetijski politiki in slabi infrastrukturni opremljenosti podeželja.

Mestno občino Koper  sestavlja 105 naselij, 36 katastrskih občin in 23 krajevnih skupnosti.. Na jugu meji na občino Izola, na severu na občino Hrpelje - Kozina, na vzhodu meji na Hrvaško, na zahodu pa na Tržaški zaliv in Italijo.