Od skrbstvene dejavnosti do sodobnega socialnega dela

Razvoj socialnih služb od 1945 do 1981

Drevo življenja sociale na koprskem, v sedanji Mestni občini Koper, smo uspeli sestaviti od prvega najdenega zapisa po osvoboditvi, ko je bilo na tem območju svobodno tržaško ozemlje.

  • Tov. Vladimir Petrič, predsednik delovnega predsedstva je na I. redni skupščini odposlancev Okrajnega ljudskega odbora Koper, ki je bila 2. avgusta 1945 v dvorani Alieto v Izoli o sociali dejal:
    »Vemo, da do sedaj ni bilo še ničesar napravljeno za socialno skrbstvo, vendar omenjena ustanova bo morala skrbeti za vse potrebe ubogih in za tiste, ki so bili prizadeti odnosno razdejani od nacifašizma. Socialno skrbstvo do danes ni moglo deliti nikake podpore, potrebno pa je, da se to čimprej uredi posebno za družine borcev, kateri so se borili za svobodo.
    Ako bomo vsi pomagali mestnim socialnim ustanovam, bomo brez nadaljnega rešili problem siromašnih. Potrebno je , da okrajni izvršilni odbor Koper, ki bo izvoljen, se oprime dela z vso vnemo in požrtvovalnostjo za dobrobit socialnih ustanov. Vi sami, ki tukaj predstavljate vse socialne kategorije, nas morate seznaniti z realnimi problemi današnjega časa.
    «

Razprave o realnih problemih - nič drugače kot danes, pričata zapisa XX. redne seje okrajnega izvršilnega ljudskega odbora, ki je zasedal 5. septembra 1946:

  • »Tekom zdravstvenega tedna se bo izvršil natančen pregled otrok v okraju in sumljivi slučaji se bodo pregledali še posebej z žarki. Ustanovile se bodo tudi šolske kuhinje za deco kjer bodo brezplačno prejemali po en obrok tople hrane. Za izvedbo tega načrta pa moramo gledati, da se ne obremeni preveč odsek za socialno skrbstvo in finance, ampak moramo k takemu delu pritegniti tudi našo zadrugo Prerad itd«

in I. redne seji novega Izvršilnega odbora Občinskega ljudskega odbora Koper, ki je bila 19. januarja 1949:

  • »....tov. Tajnik, ki pojasni zakaj je prišlo do reorganizacije odnosno do izvolitve novega IO in potrebo po vedno večji odgovornosti od strani posameznih članov, kjer do sedaj se ni pokazala pri vseh članih IO. Današnji program dela zahteva na vsakem odseku odgovornega člana IO, tako, da ne bo slonelo vse delo na ramenih nekaterih tov.«

in po glasovanju je odgovornost za odsek za socialno skrbstvo in zdravstvo prevzel tov. Karlo Morgan. Na isti seji je bil sprejet še sklep o izdaji odloka »o prisilnem vzdrževanju tistih oseb, ki so nesposobne za delo pa najsibo to moškega ali ženskega spola ali pa ne doraslih otrok, kjer pojavilo se je že več slučajev, da se odgovorni delazmožni člani družine izogibajo, jih puščajo same ali pa celo potom Krajevnih ljudskih odborov zahtevajo, da jih vzdržuje ljudska oblast.«

Z ukazom komandanta odreda JA od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje ter Oblastnega NO za Istro od 20. februarja 1947, ter na osnovi čl. 37 odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora o obveznem socialnem zavarovanju z dne 14. septembra 1947, je Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora izdal Pravilnik o sestavi in delu sveta za socialna vprašanja, ki je bil objavljen v Uradnem listu Istrskega okrožnega ljudskega odbora, leto III, št. 1, februarja 1949.

Na podlagi 30. in 119. člena Statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. oktobra 1965 sprejela Odlok o družbeni pomoči socialno ogroženim občanom , v katerem 16. člen določa naloge Centra za socialno delo tako: »Delavci Centra za socialno delo Koper morajo najmanj enkrat letno obiskati oskrbovance, ki so v zavodih in najmanj dvakrat letno tiste občane, ki so v oskrbi pri rejnikih, in ugotoviti kako živijo.
O obisku občanov v zavodih in pri rejnikih poroča Center za socialno delo Koper svetu za socialno varstvo občinske skupščine.
«
Na to, da je odlok skušal razmejiti strokovno delo Centra za socialno delo od upravnega odločanja pa kaže besedilo 21. člena, ki pravi tako:
» Krajevne skupnosti in njihovi organi rešujejo v sodelovanju z občani, družbenimi in delovnimi organizacijami na svojem območju vse probleme s področja socialnega varstva, varstva družine ter posebno varstva otrok s tem, da predlagajo skrbnike, iščejo rejniške družine in druge oblike varstva otrok ter odraslih in predlagajo strokovnim službam ter pristojnim organom ukrepe za rešitev določenih socialnih problemov, za katere sami niso pristojni ali nimajo za to potrebnega osebja in sredstev.
O oblikah družbene pomoči iz 6. člena tega odloka razpravljajo organi iz prejšnjega odstavka na svojih sejah in dajejo pristojnemu organu skupščine občine Koper svoje predloge.
Na sestanku iniciativnega odbora za ustanovitev centra za socialno delo za območje obalnih občin Okraja Koper so na Obalnem ljudskem odboru (OLO) dne 10.01.1962 zapisali:
» .... stališče, da naj bi bile prve naloge centra sledeče:

  1. študijsko – analitično delo
  2. Mladinsko varstvo ( rejništvo, prestopništvo itd )
  3. inštruktaža in pomoč vsem činiteljem, ki delajo po vprašanju socialnega varstva.

Na drugi seji so bila predstavljena stališča občin, ki pa niso bila naklonjena ustanovitvi obalnega centra za socialno delo, temveč občinskih centrov.
Center za socialno delo je ustanovila Skupščine občine Koper z odločbo št. 551-2/64 z dne 14.12.1964, odločbo o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi centra za socialno delo št. 551-2/64 z dne 25.03.1964 in št. 022-9/1965 z dne 31.05.1965 in vpisan v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču s sklepom št . Rgz2/1 dne 13.05.1965.

Dejavnost zavoda so bile opredeljene tako:

  • da skupno z družbenimi in državnimi organi sodeluje pri reševanju socialnih vprašanj v najširšem smislu,
  • da proučuje socialne probleme posameznih kategorij in ljudi,
  • da izdeluje analize družbeno negativnih pojavov,
  • da organizira preventivno delo za omejitev socialnih problemov,
  • zbira prostovoljne socialne delavce iz vrst družbenih organizacij in stanovanjskih skupnosti in jih usposablja za socialno delo,
  • socialno vzgojno obravnava vse primere družbeno neprilagojenih družin, da bi zavaroval vzgojne in zdravstvene koristi otrok in jih zaščitil, tako kot to zahtevajo koristi družbe in nalaga rodbinska zakonodaja,
  • uvede postopek proti staršem, ki zanemarjajo roditeljske dolžnosti,
  • posveča posebno skrb izven zakona rojenim otrokom in otrokom razvezanih staršev,
  • sodeluje v pravdnem postopku v preživninskih in očetovskih sporih in daje mnenje o dodelitvi otrok ob razvezi zakona,
  • strokovno obravnava neprilagojeno mladino in otroke ter poskuša doseči resocializacijo, ki omogoča otrokom in mladini normalno fizično in psihično rast ter umski razvoj,
  • obravnava ožje in širše okolje neprilagojenih otrok in mladostnikov in skuša odpraviti vzroke neprilagojenosti,
  • da v skladu s kazensko zakonodajo sodeluje v pripravljalnem postopku zoper mladoletne prestopnike in nadzira mladoletnike ves čas postopka do ponovne resocializacije,
  • izvaja strožji nadzor nad mladoletnikom, zoper katere je bil izrečen tak ukrep,
  • pripravi odhod otrok v zavod, nadzoruje prevzgojni proces med bivanjem in v zavodu in pripravi vrnitev otrok, da bi se zajamčila njihova socialna in vzgojna rehabilitacija,
  • pripravlja dokumentacijo za komisijske preglede v smislu kategorizacije in evidence otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, kadar gre za otroke, ki se obravnavajo v zavodu,
  • skladno z rejniško zakonodajo evidentira otroke in skrbi za pravilno rejniško razmerje v korist otrok,
  • razširja število dobrih rejniških družin, kamor namešča otroke iz družin, ki jim ne morejo nuditi primerne nege in vzgoje, da nadzoruje izvajanje predpisov o rejništvu in vzgojno delo z osebami, ki jim je bilo zaupano rejništvo,
  • sodeluje z družbenimi organizacijami in širi med državljani socialistično poimovanje rodbinskih odnosov in vzgoje otrok,
  • vodi evidenco in nadzoruje nadaljnji razvoj socialno rehabilitiranih otrok in družin, dokler je to potrebno,
  • koordinira delo socialnih služb v občini,
  • pripravlja posvojitve in išče osebe, ki bi lahko uspešno opravljale skrbniške posle,
  • izvaja naloge, ki mu jih poverijo občinska skupščina, pristojni sveti ali upravni odbori,
  • obravnava problematiko splavov.

V poslovnem poročilu Centra za socialno delo za leto 1967 piše:
» Naloge centra so predvsem preventivna dejavnost na področju socialnega varstva in kurativna zaščita iz socialne medicine in kriminalitete.«
Na centru je bilo zaposlenih 5 delavcev, 3 socialni delavci, vodja administracije in direktor.
Pa je mati občina kaj hitro ugotovila, da ji samostojna organiziranost centra za socialno delo ne ustreza, zato je v okviru reorganizacije pričela postopek ukinjanja centra za socialno delo.
Iz zapisnika razgovora delavcev Centra za socialno delo Koper s podpredsednikom in tajnikom občine tov. Vinkom Lovrečičem in Viktorjem Makarovič z dne 28.9.1967 povzemam razpravo:
»Tov. tajnik je obrazložil predlog reorganizacije uprave skupščine občine Koper, ki je nujna zaradi razdrobljenosti služb in ne ustreza dejanskim potrebam. Nova organizacija predvideva upravo organizirano v 6 oddelkih, center za socialno delo, bi lahko obdržal sedanji naziv v okviru oddelka za družbene službe.Stališče delavcev je bilo, da reorganizacija mora upoštevati specifičnost socialnih služb, izražene je bila tudi bojazen, da se v okviru nove organizacije specifičnost strokovnega dela ne bo upoštevala, temveč se bo delo strokovnih delavcev zreducirala zgolj na upravno delo."
Zelo simptomatičen je zaključek zapisnika:
» Mnenja so ostala deljena. Delavci centra so vztrajali pri predlogu, da se centru zagotovi čimveč samostojnosti, da se sprejme taka oblika, ki bo socialni službi priznala mesto, ki ji pripada.
Tov. tajnik je ob zaključku povdaril, da je bil namen razgovora seznaniti delavce s predlogom nove organizacije uprave v občini Koper.
«
Center za socialno delo je prenehal obstajati s 1. decembrom 1967, ko je Skupščina občine Koper izdala odločbo o prenehanju štev. 022-15/67. Delavci in dejavnost so bili priključeni oddelku za družbene službe.
V vseh dejavnostih je bil center v času do prenehanja na tekočem z delom in je s sredstvi gospodaril po načelu stroge varčnosti. Osnovna sredstva so bila last ustanovitelja, center je bil lastnik 2 omar in 10 stolov.Inventurna komisija je v zapisniku dne 30.11.1967 ugotovila, da je osnovna vrednost premoženja centra, ki je bilo razvrščeno v VII. kategorijo, 1.369,60 dinarjev.
Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti so se ponovno obudila in izpeljala razmišljanja o obalnem povezovanju socialnih služb, tako je bila s sklepom Obalne skupnosti socialnega skrbstva ustanovljena Obalna skupnost socialnega skrbstva Piran – Strokovna služba Koper, ki je pričela z delom 01.05.1975.
Ta organiziranost je omogočila dovolj varen prostor, da je bil z vpisom v sodni register številka Srg 383/76 dne 21.1.1976 ustanovijen Obalni center za socialno delo Piran obdobje njegovega delovanja je bilo zelo kratko, saj je prenehal delovati 30.06. 1978.

Naloge, opredeljene v ustanovitvenem aktu so bile naslednje:

  • » Analizira socialna vprašanja v občini, odkriva njihove vzroke, predlaga pristojnemu organu ukrepe za njihovo rešitev in odpravo, ter zakone in druge akte, ki so potrebni. V zvezi s tem predlaga ustanovitev zavodov in služb in se loteva konkretnih akcij. Na podlagi proučevanja socialne problematike sodeluje z ustreznimi dejavniki pri pripravljanju programov za razvoj socialnega skrbstva.
  • Opravlja strokovno delo s področja varstva družine, skrbništva, izvzemši izdajanje upravnih odločb. Sodeluje s pristojnimi organi s področja socialnega skrbstva pri ugotavljanju dejanskega stanja in jim daje predloge in mnenja glede upravnih odločb, ki jih izdajo.
  • Obravnava druga socialna vprašanja, zlasti glede skrbi za varstvo posaneznih kategorij občanov in individualnih primerov ( stari, defektni in drugi ), katerim je potrebna pomoč.
  • Sodeluje z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, zdravstvenimi organizacijami, družbenimi in drugimi organizacijami, s socialnimi delavci v delovnih organizacijah in jim pomaga pri razvijanju dejavnosti na področju socialnega skrbstva in pri obravnavanju njihovih konkretnih socialnih primerov.«

01.07. 1978 je bila ustanovljena Delovna skupnost strokovna služba-Občinske skupnosti socialnega skrbstva Koper.

Ustanovitev Centra za socialno delo Koper

V letih od 1980 do 1981 so se na različnih nivojih vodile razprave o možnosti ustanovitve 0balnega centra za socialno delo, kateremu naj bi se pridružila tudi Vzgojna posvetovalnica. Tehtanju prednosti in pomanjkljivosti takšne organiziranosti je bilo konec s sprejetjem sklepa o ustanovitvi Centra za socialno delo Koper dne 18.12.1981 na seji skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Koper.Temeljno sodišče v Kopru- enota v Kopru je s sklepom št. Srg 340/81 dne 08.01.1982 vpisalo ustanovitev nove delovne organizacije Center za socialno delo Koper v sodni register.

Osnovne dejavnosti Centa so bile:

  • spremljanje in analiziranje socialne problematike na področju občine, odkrivanje njenega izvora in predlaganje ukrepov pristojnemu organu za uspešno reševanje;
  • sodelovanje in koordiniranje dela z ustreznimi dejavniki pri pripravljanju programov razvoja socialnega skrbstva;
  • pospeševanje socialnega dela v krajevnih skupnostih, organizacijah družbenega dela in družbenih organizacijah ter društvih na področju občine;
  • opravljanje strokovnega socialnega dela na področju varstva družine, splošnega varstva odraslih in skrbništva;
  • dajanje utemeljenih in obrazloženih predlogov in mnenj glede izdaje odločb v upravnem postopku;
  • skrb za odlikovanje, razvrščanje in vodenje razvida otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in za njihovo usposabljanje za življenje in delo;
  • obravnavanje in zagotavljanje pomoči vzgojno ogroženim, vzgojno zanemarjenim in delikventnim otrokom in mladostnikom ter izvajanje vzgojnih in drugih ukrepov za mladostnike;
  • organiziranje in vodenje predzakonskega in zakonskega svetovanje ter spravnega poskusa;
  • obravnavanje in reševanje socialne problematike posebnih kategorij občanov in posameznikov;
  • opravljanje drugih strokovnih opravil in nalog s področja socialnega skrbstva po programu dela Centra za socialno delo;
  • stranska dejavnost: opravljanje strokovnih opravil in nalog s področja socialnega varstva, ki izhajajo iz pogodb in sporazumov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi.

Center za socialno delo je pričel z delom 01.01.1982. Lahko bi rekli, da je socialna služba v občini Koper prvič v vsej povojni zgodovini dobila jasno prepoznavno in odgovorno »družino«, ki ji omogoča varnost za opravljanje dejavnosti za katero je bila ustanovljena in razvoj.

V letu 1993 se je Center za socialno delo preoblikoval v skladu z zakonom o socialnem varstvu, ustanoviteljstvo je prevzela Republika Slovenija, dejavnost pa je naslednja:

  • izvrševanje javnih pooblastil in nalog po drugih predpisih
  • storitve socialne preventive
  • storitve prve socialne pomoči
  • storitve osebne pomoči
  • storitve pomoči družini za dom
  • storitve pomoči družini na domu
  • organiziranje skupnostnih akcij za socialno ogrožene skupine prebivalstva
  • institucionalno varstvo otrok in mladostnikov prikrajšanih za normalno družinsko življenje

Center za socialno delo, kot javni socialno varstveni zavod opravlja dejavnost, za katero je ustanovljen z odlokom o ustanovitvi št. 551-01/92-3, ki ga je izdala Vlada R Slovenije dne 17.12.1992, storitve po drugih zakonih, ki imajo naravo javne službe, ob teh nalogah pa opravlja še druge naloge po posebnih pogodbah za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Mestno občino Koper ter za druge naročnike.

Razvoj Centra za socialno delo 1982 - 2002

Za delovanje in razvoj CSD Koper so pomembni nekateri mejniki, ki so bistveno posegli v oblikovanje, organiziranje in delovanje . V letu 1976 je bil sprejet Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih , ki smo ga začeli uveljavljati v letu 1980.

Ta zakon je Centrom, ob pooblastilih, dal tudi nalogo, da se strokovno usposobijo za izvajanje svetovanja (zakonskega, predzakonskega in družinskega). Tako smo pričeli izvajati program

  • SKUPINSKO PREDZAKONSKO SVETOVANJE, ki smo ga izvajali v letih 1981-1986, ko je prešel v PROGRAM HUMANIZACIJE ODNOSOV in
  • PROGRAMI PRIDOBIVANJA PROSTOVOLJCEV 1981-2002
    • za delo z otroki prikrajšanimi za normalno družinsko življenje
    • za delo z mladostniki
    • za delo s starostniki

Kriza 80.let , ki se je kazala s prvimi zaznavami brezposelnosti, porastom števila odvisnikov, porastom števila starejše populacije, je terjala nove odzive stroke na nastale probleme. Z veliko dodatnega usposabljanja strokovnih delavcev, smo pričeli z odpiranjem institucije v okolje in se iz pretežno dela z ogroženim posameznikom, začeli preusmerjati tudi na skupinsko in skupnostno socialno delo. Tako so že v letu 1985 nastali programi, s katerimi smo pokrivali tiste potrebe (storitve),ki jih programi institucij niso pokrivali in sicer:

  • RAZVIJANJE SKUPNOSTNEGA DELA Z MENTORSTVOM V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 1982-1993
  • ENOTNA SKUPNA EVIDENCA PREJEMNIKOV socialno varstvenih pomoči 1983-1993
  • PROGRAM SKRBI ZA STAROSTNIKE V DOMAČEM OKOLJU 1985
  • KOORDINACIJA IZVENDOMSKE DEJAVNOSTI ZA STAROSTNIKE 1986-1987, 1993-
  • USTANAVLJANJE KORDINACIJSKIH ODBOROV ZA POMOČ STAROSTNIKOM V VAŠKIH KS 1986-1991
  • SKUPINA MLAJŠIH OSEB POD SKRBNIŠTVOM 1985-1986
  • IGRALNE SKUPINE V OŠ 1987-1991
  • HUMANIZACIJA ODNOSOV ZA SREDNJEŠOLCE 1987-1991
  • DELAVNICE ZA STARŠE ADOLESCENTOV NA OSNOVNIH ŠOLAH 1987-1995
  • SKUPINE STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ V DOMU UPOKOJENCEV IZOLA 1987-1999, ki so prešle v MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO SVETILNIK 199
  • UREJANJE ALKOHOLIKOV IN DRUGIH LJUDI V STISKI 1987 –2002, ki je tesno povezan z Društvom za zdravo življenje »VIHARNIK « Koper
  • IGRALNA KOLONIJA 1988-1990
  • POMOČ STAROSTNIKOM NA DOMU- NAČRTOVANJE POMOČI V SODELOVANJU Z ODU V MESTNIH KS IN Z ORGANIZACIJAMI KS ZA VAŠKE KS 1988-1991, ko je prešla v projekt javnih del
  • IZVAJANJE IN ORGANIZACIJA NUDENJA UČNE POMOČI OTROKOM IZ SOCIALNO OGROŽENIHN DRUŽIN 1988-1992, ko je prešla v projekt javnih del
  • SKUPINA ZA POMOČ PRI IZGUBI PARTNERJA 1990-1992
  • SKUPINA MLADIH ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE IN DOBRE MEDČLOVEŠKE ODNOSE »IZVIR« 1990-2002
  • PROSTOVOLJNO DELO Z OBSOJENIMI OSEBAMI 1990-1997, PROGRAM PRIDOBIVANJA IN USPOSABLJANJA PROSTOVOLJCEV
  • SKUPINE STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ V DOMAČEM OKOLJU 1990- 1999, ko so prešle v MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO SVETILNIK

Z osamosvojitvijo leta 1991 in sprejetjem Zakona o socialnem varstvu so se odprle nove možnosti in Center je postal »kovnica« programov s katerimi smo dopolnjevali dejavnost socialnega varstva in zapolnjevali mejna področja (zdravstvo,šolstvo), ki jih drugi sistemi na področju preventive predvsem sekundarne in terciarne, niso pokrivali, razvijati smo pričeli programe storitev.

  • STANOVANJSKA SKUPINA OLMO 1991-1994
  • PROGRAMI ZA BEGUNCE 1991
  • BEGUNSKI CENTER DEBELI RTIČ 1991-1992
  • BEGUNSKI CENTER ANKARAN 1991-1992
  • BEGUNSKI CENTER ŽUSTERNA 1991-1992
  • IZBIRNE VSEBINE- program se izvaja , če je povpraševanje
    • Spoznavanje samega sebe 1991-1996 in 1999-2002
    • JAZ IN DRUGI 1998-2000
    • Spoznavanje dela skupin za samopomoč mladih in starih ljudi 1991 – 1993 program je prešel v prostovoljno delo
  • PROJEKT javnih del POMOČ STAROSTNIKOM IN INVALIDOM V MESTNIH IN VAŠKIH KS 1991-2001, PROGRAMI USPOSABLJANJA JAVNIH DELAVCEV
  • POSREDOVALNICA STIK 1991-2002
  • OSEBNA IN STVARNA POMOČ OTROKOM IZ SOCIALNO OGROŽENIHN DRUŽIN 1992-1993
  • ODPRTI DNEVI ZA UČENCE OSMIH RAZREDOV 1992-2000
  • ZAUPANJE NA DALJAVO-POMOČ BEGUNSKIM OTROKOM V SODELOVANJU Z OBČINO FERRARA 1993-1995
  • ZAUPANJE NA DALJAVO ZA OTROKE IZ SOCIALNO OGROŽENIH DRUŽIN IZ NAŠE OBČINE 1993-1996
  • Projekt javnih del POMOČ OGROŽENIM DRUŽINAM 1992-2002
  • PROGRAMI USPOSABLJANJA JAVNIH DELAVCEV
  • TEME ZA GIMNAZIJCE 1995-1996
  • SKUPINA ZA SOCIALNO UČENJE IN RAZVIJANJE STRPNOSTI 1995-1997
  • Razvojni projekt: OGANIZACIJA SLUŽB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE V SKUPNOSTI
    • DDTC« BARČICA« 1996-
    • POMOČ PRI USTANOVITVI ŠENT-MARA 1996
    • STANOVANJSKA SKUPINA ŠENTA - SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ZA DUŠEVNO ZDRAVJE 2000-
  • Razvojni projekt: POMOČ NA DOMU 1996
  • OBČINSKI KRIZNI TIM 1997-
  • SVETOVANJE OBSOJENCEM V POKAZENSKI OBRAVNAVI 1998
  • PROGRAM USPOSABLJANJA IN PRIDOBIVANJA PROSTOVOLJCEV
  • SKUPINA ZA SAMOPOMOČ PRI MOTNJAH HRANJENJA 1999-2000
  • IZOBRAŽEVANJE REJNIŠKIH DRUŽIN 1999-
  • RAZVIJANJE IN IZVAJANJE PROSTOVOLJNEGA DELA ZA POMOČ OTROKOM IN MLADOSTNIKOM S TEŽAVAMI V ODRAŠČANJU IN OTROKOM IN MLADOSTNIKOM S POSEBNIMI POTREBAMI 2000-
  • PROGRAMI USPOSABLJANJA IN PRIDOBIVANJA PROSTOVOLJCEV 2000-
  • PROGRAMI CIVILNEGA SLUŽENJA VOJAŠKE DOLŽNOSTI 2000-
  • RP CENTER ZA POMOČ NA DOMU 2000-
  • USTANOVITEV Centra za pomoč na domu »Mali princ« 2001-

Stanje ob 20 letnici

Center za socialno delo je enovit javni zavod, z naslednjimi organizacijskimi enotami:

  • enota za strokovno delo, v okviru katere naloge po zakonu, javna pooblastila in storitve in druge dogovorjene naloge izvajajo strokovni delavci in strokovni sodelavci ; 1 univ. dipl. soc.del. - magister znanosti, 2 univ. dipl. psihologinji, 10 dipl. soc. delavk, 1 socialni delavec, 3 strokovne sodelavke,
  • razvojni projekti, v okviru katerih izvajamo socialno varstvene storitve; pomoči starostnikom na domu, institucionalnega varstva za osebe pod skrbništvom in osebe ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, storitve socialnega servisa; varovanje na daljavo - rdeča tipka in informacijskega stičišča in koordinatorja storitev in vzpodbujevalca novih programov za starostnike v domačem okolju
    • Pomoč na domu; storitve pomoči na domu izvajajo vodja projekta, dipl. soc delavka, kordinatorka dipl soc.delavka in 16 socialnih oskrbovalk,
    • DDTC »Barčica« ; storitve institucionalnega varstva v dnevnem centru izvajajo vodja projekta soc. del. specialistka, delovna terapevtka, univ. dipl. komunikologinja -skupinska habilitatorka in medicinska sestra,
    • Center za pomoč na domu »Mali princ« storitve socialnega servisa- varovanje na daljavo rdeča tipka in informacijskega stičišča in koordinatorja storitev in vzpodbujevalca novih programov za starostnike v domačem okolju opravljajo vodja projekta univ.dipl.soc.delavka in 2 operaterja,
  • skupne službe, podporo izvajanju strokovnega dela in projektov na kadrovskem, finančnem, poslovno organizacijskem in administrativnem področju v skupnih službah izvajajo vodja skupnih služb dipl. ekonomistka, knjigovodja, vodja pisarne, administratorka in čistilka.

V izvajanje dejavnosti se vključujejo tudi zunanji strokovnjaki, supervizorji, prostovoljci in osebe na civilnem služenju vojaške dolžnosti, študentje na obvezni praksi.

V okolju je center sprejet in prepoznaven po iskanju novih pristopov za delo z ljudmi v stiskah in težavah. Strokovni delavci in strokovne delavke so kot pobudniki in izvajalci prispevali k nastajanju programov storitev , preventivnih programov, ustanavljanju nevladnih organizacij v lokalni skupnosti, regiji in tudi na nivoju države.

Veliko vlagamo v izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. V začetku 90. let je večina socialnih delavcev zaključila dodiplomski študij na Visoki šoli za socialno delo, kar je nedvomno prispevalo k razvoju strokovne identitete strokovnih delavcev in se odrazilo višjo kvaliteto dela z uporabniki in razvojem novih programov. Za prispevek k razvoju področja socialnega varstva so prejeli priznanja in nagrade ministrstva za delo, družino in socialne zadeve naslednji strokovni delavci Roza Sedmak, soc.del.specialistka, Branka Knific, univ.dipl.soc. delavka in Marija Perković, dipl.soc.delavka, ter dolgoletna rejnica Centra za socialno delo Koper Francka Bertalanič.

Program dela izvajamo na 3 lokacijah in na domovih uporabnikov pomoči na domu.
Prostorski pogoji za izvajanje dejavnosti in programov, ki so v veliki meri odvisni od tega, kako na področje, ki ga izvajamo in na njegov razvoj gledajo strukture, ki imajo moč odločanja, so bili ves čas od ustanovitve, v urejanju. S preselitvijo Centra za socialno delo v nove prostore, ureditvijo prostorov CPD »Mali princ« in preselitvijo DDTC »Barčica« so zagotovljeni ustrezni pogoji za delo v obsegu, ki trenutno izvajamo.

Materialne pogoje delovanja določa ustanovitelj in nanje težko vplivamo saj, kot proračunski porabniki, delimo usodo z drugimi javnimi zavodi. Nismo vedno zadovoljni, a usposobljeni, za iskanje poti iz stisk in težav, naredimo vse, da izpeljemo programe in z danim preživimo. Probleme, s katerimi se srečujemo, jemljemo kot izzive za nova iskanja odgovorov, za nas in ljudi s katerimi in za katere delamo.

(Vir: Perković Marija, v »20 let Centra za socialno delo Koper«, september 2002, Koper.)