Invalidi

1. Varstvo odraslih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju

Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ureja oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastopila v otroški oz. mladostni dobi, do dopolnjenega 18. leta starosti oz. v času rednega šolanja, vendar najdlje do 26. leta starosti.

Pravice iz statusa invalida:

  • nadomestilo za invalidnost,
  • dodatek za tujo nego in pomoč,
  • varstvo v splošnih in posebnih socialnih zavodih (dnevno, občasno ali stalno),
  • za osebe s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, se lahko prizna pravica do izbire družinskega pomočnika.

Odila Peternelj (05) 66 34 567, Marjana Križman (05) 66 34 597

 

2. Družinski pomočnik

Pravica do izbire družinskega pomočnika je pravica, ki jo ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Komu je namenjen družinski pomočnik?

Invalidni osebi, za katero se šteje oseba, za katero je pred izbiro družinskega pomočnika skrbel eden izmed staršev in je za to prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek. Oseba, ki je invalid po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter oseba, kateri posebna komisija prizna pravico skladno z zakonom o socialnem varstvu.

 

3. Gluhe osebe

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (UR.l. RS 96/02) daje gluhih osebam možnost, da uporabljajo slovenski znakovni jezik kot jezik medsebojnega sporazumevanja in kot naravno sredstvo za sporazumevanje, ter njihovo pravico, da so informirani v njim prilagojenih tehnikah. Gluha oseba je oseba, ki je povsem brez sluha, oziroma oseba, ki zaradi otežkočenega sporazumevanja uporablja znakovni jezik kot svoj naravni jezik. Gluhim osebam tolmačijo slovenski govorni jezik v znakovni jezik in slišečim osebam znakovni jezik v slovenski govorni jezik tolmači za znakovni jezik. O teh pravicah odločajo krajevno pristojni centri za socialno delo, kjer je potrebno vložiti vlogo.

Kontaktna oseba: Tatjana Frančeškin (05) 66 34 563